Aloe Vera je rastlina nesmrtnosti. Kako iz nje pripravim svež, domač gel ?

Aloe Vera je zelo posebna in čudežna rastlina. Prvi zapisi o njej izvirajo iz leta 1550 p. n. št., našli so jih na egipčanskem papirusu. Prav Egipčani so Aloe Vero imenovali rastlina nesmrtnosti, domnevajo pa, da so jo uporabljali za nego kože. Arabci so jo poznali pod imenom Puščavska lilija, Hindujci kot “tihega zdravilca”, Kitajci pa kot “zdravilo ravnovesja”. Njena uporaba je že v stoletjih pred našim štetjem zajemala ne le nego kože in zdravljenje ran, temveč so jo uporabljali tudi kot odvajalo. Dioskorides je v svojem grškem herbariju opisal zdravilne lastnosti Aloje. Priporočal jo je za zdravljenje suhe kože, alergij, ran, hemeroidov, vnetij, udarnin. V stoletjih, ki so sledila, je aloja počasi tonila v pozabo, dokler se v sredini 20. stoletja, ni ponovno uveljavila v uporabi, tokrat zgolj, skrbno prečiščen sok in gel, ki se nahajata v sredini listov.

Zdravilne lastnosti pripisujejo derivatom antracena, alkilnim kromonom, salicilni kislini ter vitaminom A, E, D, B12 in C. V njej je bogata zaloga kalcija, natrija, kalija, mangana, železa, selena, cinka in magnezija. Vsebuje pa tudi encime kot so amilaza in lipaza ter bradikininaza in tirozinaza. Tu so še mono in polisaharadi, ki tudi zmanjšujejo vnetja. Našli so tudi lignine, saponine in sterole. Utrla si je pot tako v kozmetično industrijo, kot tudi v lekarne, kjer jo najdemo predvsem v obliki gela za lajšanje opeklin, pikov, izpuščajev, ozeblin, vnetja kože… Vse bolj pa odkrivajo tudi njen vpliv na izboljšanje alergijskih reakcij, herpesa, aken, rozaceje, psoriaze in ekcema.

Rastline aloje mi doma lepo uspevajo, poleti jih postavim na teraso v pol senčno lego, zimo pa preživijo v notranjosti hiše, na okenski polici. Včeraj sem pripravila svež, domač gel, ki je v hladilniku uporaben nekaj dni. Ker v njem ni konzervansov, je ohranil prav vse zdravilne in hranilne snovi.

Izberem močne, dolge in mesnate liste. Odrežem jih pod kotom, kar rastlini omogoči, da se lažje in hitreje zaceli.

Vir: foto AGL, osebni arhiv

2. V zgornji plasti listov se nahaja rumenkasta tekočina – alojina smola, nekakšen lateks, ki vsebuje veliko alkalodia aloina, ki deluje odvajalno, zato odrezane liste za 10 – 15 minut, z odrezanim delom navzdol, postavim v kozarec, da se smola izloči.

Vir: foto AGL, osebni arhiv

3. Liste po 15 minutah skrbno operem. Z nožem previdno in čim bolj tanko odrežem – olupim eno stran lista.

Vir: foto AGL, osebni arhiv

4. S čajno žličko postrgam alojin gel, ki se nahaja v sredini, med obema zelenima deloma listov.

Vir: foto AGL, osebni arhiv

5. Gel shranim v stekleno posodico, ki jo lahko dobro zaprem. Seveda mora biti pred tem dobro očiščena, oz. razkužena. Če želite, gel lahko v blenderju zmešate v enotno strukturo.

Vir: foto AGL, osebni arhiv

Tako pripravljen gel uporabljam za:

nego suhe, dehidrirane kože
nego kože po sončenju in kopanju v morski vodi
odlično se obnese proti herpesu, pomembno je, da z mazanjem okuženega predela začnete TAKOJ ob prvih znakih rahlega srbeče – skelečega občutka in rdečice, saj s tem zaustavimo njegov nastanek in razvoj.
pri pikih komarjev
za hidratacijo las
kot “primer” pred ličenjem, saj odlično poenoti vrhnji sloj kože na obrazu…in še bi lahko naštevala.

Hvala ti narava, za tako velike zaklade.

Naslovna foto: vir osebni arhiv