Včeraj smo z otrokoma okraševali Božično smrečico. Ker imamo vsako leto naravno smrečico, jo krasimo šele dan ali dva pred prazniki. Velika je prek dva metra in tudi v širino meri skoraj toliko. Poleg velikih, rdečih, ročno izdelanih, steklenih kroglic z zlatim prahom, ki jih je letos več kot sedemdeset, pa so na smrečici tudi pravljična bitja.
Steklen, ročno izdelan palček, Vir: foto, osebni arhiv
Steklena hišica iz čokolade, Vir: foto, osebni arhiv
Steklena, ročno izdelana mušnica, Vir: foto, osebni arhiv
Steklen, ročno izdelan Božiček, Vir: foto, osebni arhiv
Steklena, ročno izdelana Rajska ptica, Vir: foto, osebni arhiv
Steklen, ročno izdelan ježek z jabolkom, Vir: foto, osebni arhiv
A ne lesk na smrečici, lesk v majhnih in malce večjih otroških očeh, je bil tisti, ki je žarel celo popoldne in še pozno v noč. “Ta mi je pa tako lep, ta je pa še lepši, res, ta je pa moj najljubši, ” na desetine takšnih in drugačnih besedic je bilo izgovorjeno in vse so bile tako iskrene, polne veselja in pričakovanja. Vedela sem, da je Božič pred vrati.
Zvečer sem v otroško sobo odnesla glasbeno skrinjico z Medvedkom ( naslovna fotografija, Vir: foto, osebni arhiv). Potovanje v pravljično deželo se je začelo, ko so se utrujene očke zazibale v sen.
Leave A Comment