Pravzaprav si ne znam razložiti zakaj je miselnost trgovcev z oblačili v Italiji tako različna od trgovcev v Sloveniji. Sama sem še pred letom dni nosila številko 46 ( našo številko 46) in vem, kako hudo mi je bilo, ko sem vsa tista leta v Sloveniji zagledala prelepe kose, tudi tiste z oblikovalskim podpisom, ampak do številke 42, morda 44. Če sem želela kupiti oblačilo v moji številki pa so mi prodajalke ponujale nemogoče kose. Vrečaste, ali obupno klasične, ki so bili tako arhaični, da jih ne bi ponudila niti babici.
In skoraj sem se že vdala in dopustila, da me prevzamejo misli, da je težava v mojih kilogramih, letih in še bi kaj našla.
Potem pa sem se za nekaj let preselila v italijansko Ferraro, ki je bila odlično izhodišče za izlete v Firenze, Milano, Verono in druga prelepa mesta. Šele tam sem spoznala, da obstaja popolnoma drug svet, drug pogled na žensko, drugačen pristop k svetovanju pri prodaji oblačil. Da se tudi vrhunski modni oblikovalci zavedajo, da smo ženske različne in ne ustvarjajo zgolj v številki 34 ali 36.
Vrhunski modni oblikovalci
Seveda na modnih revijah njihova oblačila nosijo manekenke, ki so vitke, visoke, mlade, a tudi to se počasi spreminja. Roko na srce, izgled oblačil je res prelep, če so nekoliko ohlapna in nežno poudarijo gibe pri hoji. A vrhunski modni oblikovalci se dobro zavedajo, da v trgovinah ne kupujejo zgolj ženske, ki so vitke kot srne. Prav tako imajo tudi v mislih, da morajo biti oblačila za ženske po 45. letu vseeno drugačna kot za dekleta pri 18. letih. Pri tem ne mislim zgolj na dizajn, temveč tudi na kroje. Prav zato ima večina prestižnih blagovnih znamk več linij: za dekleta, za ženske, za šport, za prosti čas itd. V Italiji sem brez težav našla kose v italijanski številki 50 ali celo 52 v vseh, meni najljubših, trgovinah: Armani, Les Copains, Blumarine, Luisa Spagnoli, Michael Kors, VDP ( Via delle Perle), Isabel Marant, Trussardi, La Perla, in še bi lahko naštevala. Seveda pa so tu še trgovinice, kjer boste našle tudi še veliko večje številke, takšni sta v Italiji predvsem Elena Miro in Marina Rinaldi (Max Mara).
Vir: luisaspagnoli.it
Prodajalke so v Italiji resnično svetovalke
Ne le, da sem lahko dobila kose vrhunskih modnih oblikovalcev v moji številki, očaral me je tudi odnos prodajalk. Profesionalke z veliko začetnico, a hkrati s pristopom, da sem vedno imela občutek, da so moje najboljše prijateljice. Z nekim prirojenim čutom za estetiko, za raznoliko žensko telo, z nekim nadvse prikupnim svetovanjem, da mi je bilo nakupovanje res v pravcati užitek. Nevsiljive. Nikoli niso hodile za menoj po trgovini. S simpatičnim nasmeškom so mi povedale, da so tam, če jih bom potrebovala. In če sem stopila ven iz garderobe, so mi odkrito povedale kaj vidijo, kot, da so neke vrste ženske zaveznice in da se zelo dobro zavedajo, da nihče ni popoln. Letošnje poletje sem nakupovala v eni izmed trgovini v Bologni. Na vsak način sem želela že v kabino odnesti večjo številko, kot sem jo potrebovala (saj veste tisti blagodejni občutek, ko pomeriš in nato prosiš za manjšo številko). Ko sem stopila iz kabine in prodajalko skušala prepričati, da ne potrebujem manjših hlač, se mi je simpatično nasmehnila in rekla: ” Ma dai” ( kar sicer pomeni ah daj no) ampak v glasu je bil še tisti neizrečeni: ” ah daj no, ne pretiravaj”. Seveda mi je takoj prinesla manjšo številko in potem mi je jasno povedala, da je sedaj zadovoljna. Ona je želela biti zadovoljna, zato, da bi lahko bila zadovoljna jaz. Seveda ni ostalo pri enih hlačah, vzela sem dvoje in jih s čistim užitkom nosila celo poletje. In še nekaj: prodajalke v tujini nikoli niso slabe volje. Četudi sem uro ali dve pomerjala oblačila, na koncu pa nisem vzela nič. Ko sem odhajala, so mi v roko stisnile katalog, kakšen vzorček novega parfuma in mi povedale, kdaj spet dobijo nova oblačila. Za njih je povsem samoumevno, da tokrat nisem našla nič.
Blumarine Vir: livingly.com
Drobne pozornosti
V tujini imam vedno občutek, da sem dobrodošla. Če kaj kupim ali ne. In če se odločim za nakup, se sploh ne spomnim kdaj sem odšla iz trgovine brez drobne pozornosti, ki pomeni velik “hvala”. Naj si bo to dodaten popust ” pri blagajni”, ki ga nisem pričakovala, bon za popust pri naslednjem nakupu, drobne pozornosti, kot so naprimer vzorčki v drogerijah, skrbno zavito darilo in še bi lahko naštevala. Sicer pa mi veliko pomeni že odnos, kako mi kupljeno blago zavijejo in izročijo. V trgovinah Luisa Spagnoli so mi kupljeno vedno zavili v njihov prelep saten papir, nato v prozorno vrečko z njihovim logotipom, na koncu pa so vse skupaj prodajalke dale v veliko, tršo papirnato vrečko, ki so jo zalepile z etiketo z njihovim logotipom. Priložile so njihov nov katalog, vzorček parfuma, račun pa sem prejela v posebnem ovitku. Res pozorno. Saj vem, kaj ste morda pomislile, vse to je všteto v ceno. Res je, a občutek, kako skrbno ravnajo z njihovimi artikli izkazuje tudi to, da cenijo moj denar in mojo pripravljenost, da sem za nakup izbrala njihovo trgovino. In tja, kjer se počutimo dobrodošle in so neprisiljeno pozorni, se vračamo.
Ralph Lauren Vir: harpersbazaar.com
Pri nas imam še vedno včasih občutek, da smo zastali nekje na poti med prehodom iz socializma v kapitalizem. Nekaj je še starega, nekaj novega, vse skupaj pa je velikokrat brez koncepta. Kot, da je večina modne ponudbe v naših trgovinah podrejena mladim, zelo mladim, najstnikom. Takšni so kroji, številke, materiali in seveda tudi kakovost. Takšen je na žalost tudi še, prepogosto, odnos prodajnega osebja. Nešteto trgovin in trgovinic z nizko cenovnim blagom in seveda tudi z nizko kakovostjo. Konfekcijske številke in izbrani modeli za popolne postave. A ko pogledam kaj ostane na policah po koncu sezone, po koncu znižanja, tam naj pogosteje obvisijo kosi v zelo majhnih številkah. Še vedno me preseneti odnos do kupca: nakup naj bi bil samoumeven, že ko vstopiš v trgovino; prodaja temelji zgolj ob predpostavki, da se na vsak način nekaj proda; ko se za nakup odločiš, pa je najpomembnejši del zaključka, da te prodajalka pospremi do blagajne in da plačaš. Kar nekam žalostna sem, ko vidim, da prodajalka mojega puloverja na blagajni ni skrbno zložila, temveč ga je enkrat, dvakrat prepognila in v vrečko. Domov sem tako prinesla sicer nov, a zmečkan pulover. In če si artikel kupil po znižani ceni, ti pripada vrečka slabše kakovosti.
Armani Vir: elle.fr
Seveda s tem člankom ne želim posploševati. Tudi pri nas je nekaj odličnih trgovin in trgovinic, tako z estetskega vidika opreme, postavitve blaga, kot z vidika ponudbe ter s prijaznim in strokovno usposobljenim kadrom. Da bi jih le bilo več.
Leave A Comment