Dom. Toplina.
Prostor, kjer smo lahko, to kar smo. Svobodni. Ki je refleksija naše notranjosti v zunanji podobi.
Vsi majhni detajli so naš velik dom. Vsaka rastlina, skodelica ali okrasna blazina. In ne le to, tudi vonji, teksture, svetloba in barve. Prav vse tvori celoto, ki ji rečemo dom. Vse to je naša druga anima, duša dvojčica. Na teh straneh bom pisala o praktičnih nasvetih kako prostor spremeniti v življenjski slog bivanja.
Love begins at home.
Mother Teresa
Zadnje objave
Dom in vrt
Praznično voščilo
Ah, saj vem. Tudi vas so prazniki že popolnoma posrkali vase. Toliko obveznosti in komaj kaj malega časa zase. Če ste zunaj, najverjetneje tekate po še zadnjih
Pri meni že diši po cimetu, orehih, čokoladi…po slastnih, nizko hidratnih piškotih
Dva odlična recepta za zdrave, nizko hidratne piškotke, s katerimi boste očarale vse tiste, ki jih imate rade. Orehi s čokoladno kremo in cimetove zvezdice niso zgolj lepi
Imela sem oči polne solz
Kakšen je čas v katerem živimo? Še nikoli doslej nismo bil tako povezani, kar nam omogoča nezadržen razvoj tehnologije in prav zaradi njega, še nikoli doslej, nismo
Najizvirnejša darila za moške
Kaj naj Božičku letos naročimo za naše moške: moža, sina, očeta, brata, prijatelja, sodelavca ? Z vami z veseljem delim nekaj predlogov, ki sem jih našla, ko sem
Praznična dekoracija brez materialov iz plastike
Sem zelo proti plastiki in o tem bom pisala v različnih temah. Tokrat se želim dotakniti prazničnega okraševanja, ki nam že precej močno trka na vrata. Razočarana ugotavljam,
Vrtovi. Sanjski. Skrivnostni. Brezčasni.
Narave si nikoli ne bomo podredili, a delček nje, si lahko sposodimo in ga oblikujemo po svoje.
Legenda pravi, da so bili najlepši vrtovi na zemlji, Viseči vrtovi Babilona, eno izmed sedmih čudes antičnega sveta. Ustvaril jih je babilonski kralj Nebukadnezar II., da bi osrečil ljubljeno ženo, ki je pogrešala zeleno rastlinje domovine. Ta čudovita legenda nosi v sebi prelepo sporočilo. Vrtove ustvarjamo, da bi osrečili druge in sebe.
Ne glede kakšni so, pomembno je, da v naše življenje prinašajo ustvarjalnost, da se v njih lahko umirimo in se napolnimo z novo energijo. Da so neko čudežno orodje s katerim ohranjamo prvobiten stik z naravo. Zatočišče tudi za tiste trenutke, ko želimo biti sami. V spominski knjigi moje babice je zapisno: “Kadar si v nezgodi, ne zahajaj v svet vesel, utehe najdeš le v prirodi, svet bi tuge tvoje ne umel.”