Čudež življenja še vedno zaznavamo kot rojstvo novega življenja in kasneje, kot prehod iz otroštva v odraslo dobo. Prehod pri 45. ali 50. letih v zrelo dobo, pa ostaja stigmatiziran kot negativen. Še posebej izrazito to velja za ženske.
A sama to skrivnostno obdobje zaznavam kot neprecenljivo, predvsem, notranjo preobrazbo. Kot čas, ko imamo ženske priložnost zazreti se vase in na novo postaviti temelje našega, nadaljnjega življenja.
Osvobojene ustvarjanja varnega doma in skrbi za otroke, ki so sedaj odrasli, dokazovanja na karierni poti ter razdajanja in prilagajanja.
In na drugi strani bogate z znanjem, izkušnjami in preizkušnjami, ki so nas naredile takšne kot smo. To je čas za nas same. Čas, ko nas ni strah reči ne in čas, ko si upamo odvreči vse maske.
Kot takšne smo, z vsem notranjim bogastvom, drugačne in lepe kot še nikoli. V navdih sebi in drugim. Muze.